Drzno v krzno

Ne morem reči, da nisem nikoli nosila krzna. Tisti, ki me poznate še s srednje šole, lahko v spominu (ali na slikah iz Bratislave;) najdete mojo (že mamino) belo ovčko. Medtem sem že pozabila, kako topla je bila. Zadnji mesec je tukaj vse v krznu. Moški morda manj, gotovo pa več kot polovica žensk - sivo, rjavo, črno, belo, dolgodlako, striženo, mehko, grobo, do tal, mini, maksi... skratka na vse možne načine. Pa še vedno nekateri plašči zaradi svoje voluminoznosti ali ekstravagantnosti res izstopajo iz povprečja. Cen v bistvu ne poznam, vem pa, da pravo krzno tukaj ni poceni. In ja, tudi tukaj so ljudje, ki vsemu temu protestirajo, a jih je manj in tišji so.

Čeprav sem večkrat slišala, da te lahko, ko res pritisne mraz, samo krzno reši, sem upala, da mi ne bo treba kupit take jakne, saj je v Sloveniji pač ne rabim in tudi preveč filmčkov sem videla, kako do tega krzna pridejo:( Mi je pa zato babica posodila svojo - just in case:) Ko sem jo v Selnici prvič probala, sem se ob stiku z njo kar naježila - pa ne morem nosit te živali! No, doma pa je vseeno nisem pustila.

Danes je bilo -17 in ker sem morala samo na en tečaj, se mi je zdelo primerno, da to jakno, po mesecih čakanja v omari, morda le preizkusim v moskovski realnosti. Predvsem me je zanimalo, ali je res možno pod njo obleči le srajčko namesto vseh tistih plasti, ki jih jaz sicer strpam pod svoj zimski plašč. In sem šla. Mrazu in vetru naproti. Še bolj pozorna na vse, ki nosijo krzno, in z nekam neprijetnim občutkom, da ga tudi jaz.

Toda, roko na srce, teorija se je tudi v praksi izkazala: toplo toplo toplo mi je bilo in kar verjeti nisem mogla, da mi mraz (zvečer že -20) sploh ni mogel do živega! Morda pa jo le še kdaj oblečem. Babi, tvoja lisica/rakun/divji prašič/pojmanimamkaj je videla Moskvo!

Kdaj si zadnjikrat kako stvar naredil prvič? #4

Sem čisto pozabila na to rubriko! Škoda, ker se skozi kaj "prvič" dogaja... Včeraj sem si recimo privoščila kosilo v McDonaldsu. Seveda ni bilo prvič, res pa, da že dolgo ne. Toda tokrat sem prvič dobila prostor ob slušalkah in sem se tako lahko popolnoma odklopila od okolice in uživala v McChickenu, medtem ko mi je Joe Cocker pel "You are so beautiful" :)

Tako odklopila, da sem se šele pol enkrat spomnila na bombo, ki jo je dan prej razneslo v stpetersburškem meku in na ptičjo gripo, ki razsaja v neposredni bližini Moskve... Šment!

Maslenitsa

Če pa koga še kaj o Maslenitsi zanima...

Še 6 dni

V soboto dobiva prvi slovenski obisk, ki se ga, by the way, že zelo veseliva! Jaz sem že nabavila testenine in prečekirala moskovsko dogajanje, Uroš pa se je spravil pripravit sobo za goste, ki se nahaja v drugi etaži najinega komfortnega stanovanja. Resda zgoraj ni oken, je pa krasen razgled na našo jedilnico. Pa tudi zeblo vaju ne bo ;)

Adno pivo pažalsta

Ko sem včeraj šla iz službe domov, sem se znova čudila ruski navadi vsakdanjega pitja piva. Zunaj -8, sneži, vsi v kučmah, plaščih, šalih, rokavicah... pa vseeno vsak peti s flaško piva v roki - mladi, stari, moški, ženske, urejeni, razcapani... vsi po vrsti in ob vsakem času dneva. Ker je pivo v lokalih drago (najcenejša pridejo okoli 500 sit), si ga Rusi praviloma kupujejo kar v trafikah (od 100 sit naprej) in pol hodijo - sami ali v družbi - po ulicah, pločnikih, metrojih s pivom v roki. Zadnjič sva videla otroke pri nedeljskem sankanju in valjda sta foter in mati vsak svoje pivo pila...

Me je ful imelo, da bi poslikala vse te pivopivce pred vhodom v metro, pa nimam jajc ljudi slikat. Menda niso čisto nič navdušeni, jaz pa nisem čisto nič vohuna :( Zato pa vam ponujam pivsko tihožitje, ki sem ga naslovila "Živim zdravo" in je hkrati še malo reklame za pivovarno, kjer učim angleščino ;)

Dom muziki

Na ta dan je kao treba nekaj početi. Pa sva si najprej rekla zakaj pa?!, potem pa še zakaj pa ne?!... in sva šla v Dom muziki :) Obljubljali so spektakularen koncert najboljših ruskih opernih pevcev, ki naj bi ob spremljavi moskovskega simfoničnega orkestra izvajali znane operne arije (a la Don Juan, Karmen, Faust...), pa stare ruske romance in narodne pesmi -

in obljubo so držali.

V največji dvorani fascinantno modernega hrama glasbe (ki je vsa oblečena v les sibirskega macesna, ki bi naj bil najbolj akustičen les sploh) sva si tako ob res presunljivih basih super prijetno razvajala ušesa, si mehčala dušo in pihala v od ploskanja razbolele dlani.

I ovo i ono ;)

Včeraj je bil taki pravi zimski snežni dan. Kar malo meteža, bi rekla. Cel dan je padalo kot zmešano in vse ulice so bile konkretno pobeljene. Ampak je bilo fajn, ker ni bilo premrzlo. Če si lepo toplo oblečen, zavit v šal in rokavice ter pod kučmo skrit, ti vreme sploh ne more do živega. Meni se je kar malo pravljično zdelo, ko je bilo res vse tako belo belo. Tako pravljično, da se mi ni dalo v torbico po fotoaparat :( Ja, danes mi je žal. Sicer so se pa tisti na cestah kar malo presekirali, nas, metrovozače pa sneg na srečo ne ovira. Je pa zanimiva scena - plug tu, plug tam, kar pet, šest jih po glavnih cestah vštric pelje, snegkidarjev pa je itak na tisoče, od ranih jutranjh ur čistijo pločnike in trge. Še ko odpreva okno, se lopatanje dvorišč do trinajstega štuka sliši. Zdaj bo do vikenda toplo, pol pa menda spet v večji minus...

Včeraj sem se končno včlanila v International Women's Club in se z novimi znankami prav prijetno naklepetala. To bi znala biti taka pestra in zanimiva druženja. Ma ziher bodo! QL.

Medtem ko moja selniška babica gotovo že na veliko peče krofe (joj, kak bi zdaj enega njenega maznila!), v centru Moskve številni štanti ponujajo njihovo glavno predpostno jed - palačinke. Smo namreč v tednu Maslenice, ki se bo v nedeljo zaključil z bogatim programom in s tradicionalnim sežigom slamnate čarovnice - zime. No, bova poročala ;)

Zoo pri nas doma

Iskala kulinarično idejo... in jo dobila v stanovanju g. Goloba... Z njo se odpraviva v trgovino, da jo uresniciva. V svojem brlogu, doma, zrezeva na dili na koscke kosa piscanca in goveda. Skratka, ker nama je voda ze posteno tekla v grlo, sva se bila prisiljena podvizat in delat kot mravljici. Na sreco sva bila ze v finisu, ko se je oglasil pticek... tak je zvok zvonca, ki je naznanil prihod gostov (2). Ko smo se pozdravili, smo si nazdravili s kacjo slino. Meksikanska tortilja je bila brez svinjine svinjsko dobra. Ce se v dogajanje ne bi pretirano pomesal Preseren, no, taksne volje smo bili, me ne bi prelisicil ta alko trip. Ob jelenjih klicih sem se pretvoril v kontra efekt wc racki. Vem, se zdej mi je nerodno, da mi kot razburjenemu puranu kar kri udarja v lica. Za cas, ko nas je ujel spanec, smo bili tiho ko miske. Zbudil sem se z mackom v sebi, z macko ob sebi in s soncem na sebi. Lezli smo s postelj kot medvedi iz spanca (samo ne letos:) in se martinckali na soncnih zarkih. Onadva sta odpeketala domov, midva pa po polzje odpujsala na sprehod gledat snezne radosti. Cudil sem se, da poleg metuljckov v trebuhu in roling stonsov v glavi nisem dobil glavobola. Le tega sem pa staknil kasneje, na znizanem stropu v metroju. No, dogodivscina in pol, k sreci muha enodnevnica, se je zakljucila, midva pa sva ob plavem nebu zadremala kot polha.

Miselne lučke

"Beseda Loesje (beri Lušje) je holandsko žensko ime (pri nas Lučka) ki ima v Evropi že določen sloves pametne in razgledane deklice, ki piše zanimive misli in izreke in jih objavlja na plakatih, ki se pojavljajo že v 18-ih državah Evrope."

.
Še v gimnaziji sem odkrila te črno-bele plakate in vedno komaj čakala, da so se na zidovih mariborskih hiš pojavili novi. Po dolgem času me je nek blog spet spomnil nanje. Na njihovi spletni strani najdete celo zbirko super misli. Meni je danes ta simpatična :)

poPrešernu

Moj najljubši praznik! Mogoče edini, ki me res predrma, ki me ne pusti mimo... ko moram vzeti v roke Poezije, ko moram malo na internet, še kaj prebrat o njem, ko moram še drugim povedati, kdo je bil in kaj je pisal. Svojim včerajšnjim učencem sem pripravila delovni list z osnovnimi podatki o njem in dvema pesmima. Izbrala sem Žive naj vsi narodi, ker je to le naša himna (in je tudi dvojezično recitirana) in pa Nezakonsko mati, ker angleški prevod ni pretežek in je tudi recitacija Vanesse Redgrave dobra. Za domačo nalogo mi bodo našli (če:) ruski prevod Prešerna. Mater se znajdem ;)

Sicer pa sva zvečer na ambasadi gledala Pesnikov portret z dvojnikom, pila kuhano vino in zobala slastno grozdje. V neuradnem programu pa se čudila interpretativnim zmožnostim našega konzula. Res je đek. Žal nimam čisto nobene fotke, ker sem kar pozabila na fotoaparat. In to čeprav sem cel teden čakala četrtek, da bom lahko slikala Prešernov kip, ki menda že sedem let stoji v prostorih slovenskega veleposlaništva. Pa drugič.

Ob posteljnem prebiranju Poezij pa sva ugotovila, da se njegovih pesmi ne naveličava, da vedno opaziva kaj novega, da naju vedno znova gane, navduši. Probajte, če že od šole niste;) Nama je res dober.

PS

Če želite za hec preveriti svoje znanje, zares rešite ta kviz.

UšUšZimaMraz

Včeraj sva se zbudila v -20. Ker sem kot vedno še v temi ob sedmih hitela proti metroju, se mi sploh ni zdelo tako mrzlo oziroma mi je bilo, kot vedno, celo vroče. Kasneje sem opazila, da mi je ovratnik pletenega puloverja, v katerega sem pihala toplo sapo, zmrznil (!) in posledično ugotovila, da torej JE mrzlo :) Pa ok, posijalo je sonce in jaz sem bila srečna :)

Spet "doma" :)

Midva sva spet nazaj. Dnevi v Sloveniji so minili kot blisk, kar sploh ni čudno, če pomislim, da sva v tisti teden stlačila poroko, abrahama, obisk novorojenke, pa še praznovanje ene tridesetke, ene trinajstke, ene petindvajsetke, ene štiriindvajsetke in ene devetindvajsetke. Da o zdravniku, ginekologu, frizerju, savni in kolinah sploh ne govorim ;) Tako prosim ne zamerite tisti, ki se vam sploh nisva utegnila oglasiti. Sicer pa je bilo res lušno bit doma, tudi zaradi krasnih sončkastih dni, ki so nama malo napolnili sončne celice in tako lahko še danes oddajava žarke v Moskvo. Ja, neverjetno - tudi tukaj sije sonce. Ko po Uroševi metodi (z daljnogledom skozi okno na oddaljen digitalni zapis) preverim temperaturo, ugotovim, da je le -10, čeprav so nekaj grozili z -22. No, bomo videli, kam to vodi :)

PS

Kdo ugane, kaj je na sliki?

Prvi februarski vikend