Drzno v krzno

Ne morem reči, da nisem nikoli nosila krzna. Tisti, ki me poznate še s srednje šole, lahko v spominu (ali na slikah iz Bratislave;) najdete mojo (že mamino) belo ovčko. Medtem sem že pozabila, kako topla je bila. Zadnji mesec je tukaj vse v krznu. Moški morda manj, gotovo pa več kot polovica žensk - sivo, rjavo, črno, belo, dolgodlako, striženo, mehko, grobo, do tal, mini, maksi... skratka na vse možne načine. Pa še vedno nekateri plašči zaradi svoje voluminoznosti ali ekstravagantnosti res izstopajo iz povprečja. Cen v bistvu ne poznam, vem pa, da pravo krzno tukaj ni poceni. In ja, tudi tukaj so ljudje, ki vsemu temu protestirajo, a jih je manj in tišji so.

Čeprav sem večkrat slišala, da te lahko, ko res pritisne mraz, samo krzno reši, sem upala, da mi ne bo treba kupit take jakne, saj je v Sloveniji pač ne rabim in tudi preveč filmčkov sem videla, kako do tega krzna pridejo:( Mi je pa zato babica posodila svojo - just in case:) Ko sem jo v Selnici prvič probala, sem se ob stiku z njo kar naježila - pa ne morem nosit te živali! No, doma pa je vseeno nisem pustila.

Danes je bilo -17 in ker sem morala samo na en tečaj, se mi je zdelo primerno, da to jakno, po mesecih čakanja v omari, morda le preizkusim v moskovski realnosti. Predvsem me je zanimalo, ali je res možno pod njo obleči le srajčko namesto vseh tistih plasti, ki jih jaz sicer strpam pod svoj zimski plašč. In sem šla. Mrazu in vetru naproti. Še bolj pozorna na vse, ki nosijo krzno, in z nekam neprijetnim občutkom, da ga tudi jaz.

Toda, roko na srce, teorija se je tudi v praksi izkazala: toplo toplo toplo mi je bilo in kar verjeti nisem mogla, da mi mraz (zvečer že -20) sploh ni mogel do živega! Morda pa jo le še kdaj oblečem. Babi, tvoja lisica/rakun/divji prašič/pojmanimamkaj je videla Moskvo!