Zoo pri nas doma

Iskala kulinarično idejo... in jo dobila v stanovanju g. Goloba... Z njo se odpraviva v trgovino, da jo uresniciva. V svojem brlogu, doma, zrezeva na dili na koscke kosa piscanca in goveda. Skratka, ker nama je voda ze posteno tekla v grlo, sva se bila prisiljena podvizat in delat kot mravljici. Na sreco sva bila ze v finisu, ko se je oglasil pticek... tak je zvok zvonca, ki je naznanil prihod gostov (2). Ko smo se pozdravili, smo si nazdravili s kacjo slino. Meksikanska tortilja je bila brez svinjine svinjsko dobra. Ce se v dogajanje ne bi pretirano pomesal Preseren, no, taksne volje smo bili, me ne bi prelisicil ta alko trip. Ob jelenjih klicih sem se pretvoril v kontra efekt wc racki. Vem, se zdej mi je nerodno, da mi kot razburjenemu puranu kar kri udarja v lica. Za cas, ko nas je ujel spanec, smo bili tiho ko miske. Zbudil sem se z mackom v sebi, z macko ob sebi in s soncem na sebi. Lezli smo s postelj kot medvedi iz spanca (samo ne letos:) in se martinckali na soncnih zarkih. Onadva sta odpeketala domov, midva pa po polzje odpujsala na sprehod gledat snezne radosti. Cudil sem se, da poleg metuljckov v trebuhu in roling stonsov v glavi nisem dobil glavobola. Le tega sem pa staknil kasneje, na znizanem stropu v metroju. No, dogodivscina in pol, k sreci muha enodnevnica, se je zakljucila, midva pa sva ob plavem nebu zadremala kot polha.