Okradena

Pa saj nisem mogla verjet! Pa ko res pazim na svoje stvari in imam torbico zaprto z zadrgo... Me je ati pred parimi dnevi vprašal, koliko varna se mi zdi Moskva... da se on ne počuti kaj posebej ogrožen... pa sem jaz še rekla, da res ni neke panike, da ni toliko žeparjev... Pa sem včeraj našla enega. No, on je našel mene. In to je bil prav profesionalen podvig.

.

Bila sem na metroju, tam sem še imela vse. Sem stopila na tekoče stopnice - v plašču, z laptopom, z zaprto torbico. Ker je vožnja dolga, sem brala časopis. Očitno je nekdo zaznal mojo nepozornost in jo sladko izkoristil. Sploh se mi ne sanja, kako in kdaj!!! Čez dve minuti na vrhu stopim s stopnic, zadrga na torbici je odprta, manjkata denarnica in mobitel!

Jaz sem samo z odprtimi usti obstala in se čudila. Jezna, žalostna, v šoku. Pa sem spet brez vseh telefonskih številk, brez sporočilc, brez nekaj dobrih dobrih fotk... in brez telefona :(.

BUT: k sreči imam dve denarnici - tako je šlo samo par jurjev keša, nič kartic.

BUT2: k sreči sem tik pred vhodom v metro fotografirala en plakat in pol dala fotoaparat v žep jakne. Drugače bi še ta šel po gobe.

Mam srečo v nesreči, ja. Nesreče pa tud precej.

...

Sicer pa smo spet štirje. Moji geografinji sta brez težav - in z mojimi super natančnimi sprintanimi navodili :) - sami prišli vse do stanovanja: že po prvih urah Rusije polni vtisov in vprašanj. Nekaj njunih prvih opazk:

- Rusinje nosijo tanke in visoke pete.

- Ogromno rož se prodaja in podarja.

- Rusinje se brez sramu gledajo v ogledala, češejo in pudrajo.

- Rusinje imajo lepe lase in dolge noge.

- Saj ni daleč do metroja.

- Samo dva pijanca zaenkrat srečali.

- Ja, cirilico res rabiš.

Tak, teden je približno splaniran in vsakega dneva se je za veselit.

Nič, ju grem zbudit, pa v akcijo!

(Neki red pa tud mora bit ;)