Sergiev Posad

Od Moskve dobro uro vožnje oddaljeno mesto s 115.000 prebivalci je znano po svojem samostanu Svete trojice, največjem v Rusiji, kamor se še vedno zgrinjajo številni romarji in turisti. Ustanovitelj mesta menih Sv. Sergij je v 14. stoletju prišel tja živet v samoti. Zgradil si je cerkvico, nepretrgoma molil, se postil, vrtnaril in nasploh zelo asketsko živel. Ni mu dolgo uspevalo biti sam. Ljudje od daleč in blizu so pričeli prihajati k njemu, ga prositi za nasvete in molitve ter se sčasoma naseljevati v okolici. Tako se je pričelo rojevati to mesto. Zaradi številnih čudežnih ozdravitev in drugih nadnaravnih vplivov, ki jih je Sv. Sergij imel nad ljudmi je bil že v času svojega življenja proglašen za svetnika.

Skozi zgodovino so samostan neprestano obnavljali in mu dodajali cerkve - tudi Akademijo za teologijo, kjer danes študira okoli 700 študentov. Želja mnogih med njimi je seveda iti med menihe in živeti v samostanu kot je ta. Moram pa priznati, da mi je bila njihova črna navzočnost na ozemlju samostana malo neprijetna in zaradi njihovih sivih brad in koščenih postav mi je bilo kar malo nelagodno. Ker jih, razumljivo, naj ne bi fotografirali, sem samo malo naskrivaj poskušala, a ne imela preveč sreče ;).

Kot zanimivost še to, da so to mesto v sovijetskih časih preimenovali v Zagorsk, leta 1991 pa je spet dobilo nazaj svoje staro z religijo povezano ime Sergiev Posad.
Mi smo si v bližini ogledali še en izredno zanimiv samostan s podzemnimi molilnicami in jamami, v katerih so živeli (in umirali) asketski menihi.

No, to je bil moj današnji Ladies' Trip, ki je bil obogaten s tipičnim palačinkastim zajtrkom in okusnim borš etc. kosilom pri Rusinji Sveti doma ter obiskom dveh lokalnih umetnikov, ki izdelujeta prav lušne lesene kipce (in precej jih je šlo z nami v Moskvo, medtem ko sta onadva veselo štela rubeljske zelence ;).

Ducat žensk iz vsaj osmih držav, starih od 25 do 60 let, obilo čveka, malo vodke, stara in nova poznanstva, drugačni in še bolj drugačni svetovi, a podoben smisel za humor, veselje do druženja in lesk v očeh - kaj češ lepšega!