Zurab Tsereteli

Včeraj mi je odpadlo nekaj pouka in sem si pustila zalutat. No, ulica sprehoda ni bila izbrana slučajno, saj sem vedela, da je na Prechistenki ena dobra gostilna, pa še blizu luksemburške ambasade je bilo, kjer smo pa včeraj imeli en IWC sestanek v zvezi z dobrodelno dejavnostjo društva. Skratka, ko sem že mislila, da ne bom našla te restavracije Galerija hudožnika, se je pred mano kar naenkrat pojavila. V krasnem ambientu poslikanih sten in raznovrstnih sobanc sem si tako privoščila ruski bife (ki mu Rusi pravijo Švedski stol:) in se prav lepo nauživala, pa še za pošteno ceno okusno najedla. Vedela in videla sem, da je zraven te restavracije še galerija Zuraba Tseretelija, za katerega sem že slišala, a v resnici o njem nič vedela. Pa sem šla še tja.
Paf. Me je čisto šokiralo. Ogromen razstavni prostor, noro dobri kipi in modeli kipov, ki so v bistvu veliki spomeniki po Moskvi in po svetu, ogromno slik, prijetno pobarvane stene, za spremembo prijazne babuške čuvajke, nore ideje, super galerijska trgovinca in pa ful zanimiva banketna hala z ogromnim odštekanim jabolkom, v katerem stojita Adam in Eva, vsa njegova notranjost pa je obložena z reliefi ljubimkajočih se parov. Lahko sedeš na klopco in gledaš. In čutiš. Impresivno.

Seveda sem potem doma še malo raziskala o tem, med Rusi sicer nepriljubljenem, umetniku in bila presenečena nad njegovo produktivnostjo in v oko vpadajočimi stvaritvami. Naj rečejo, kar hočejo, da je "dvorni umetnik", da ima veze, da je privilegiran, da je ljubljenec župana in predsednika, da je kip Petra Velikega grd, da, da... Meni so njegove stvaritve načeloma všeč. Po Moskvi sem jih v zadnjih mesecih nevede srečevala in občudovala, jih fotografirala ali pa vsaj komentirala... Vsekakor so njegovi kipi vedno pritegnili mojo pozornost. Ta še živeči Gruzijec že dolga leta živi in ustvarja v Moskvi in za seboj bo gotovo pustil bogato zakladnico - nekaterim v jezo, drugim v občudovanje.

Jaz pa še kar ne morem verjeti, da je en in isti človek ustvaril kip Petra Velikega, obelisk na Poklonaji gori, tiste konje v Aleksandrijskem sadu, vse tiste mozaike in sam načrt Maneža - s kupolami podzemnega šoping centra vred, da je on naredil tisto skulpturo z živalmi, ki smo jo v nedeljo občudovali v živalskem vrtu, poslikal notranjost prekrasne cerkve Krista Spasitelja, da je on naredil tisto sliko iz ploščic v metroju Parka pobjede, da so bili odlični kipi, ob katerih sva se novembra pred muzejem moderne umetnosti fotografirala, njegovi... Skratka, že ves čas je bil prisoten, le da tega nisva vedela. Dobro jutro! No, bolje pozno kot nikoli.