Kje si, čitalnica filofaksa?!?

Kdo bi si mislil, da se mi bo kdaj milo storilo po tisti kletni sobi s čudno osvetljavo in zaspanimi vibracijami?!? Pa se mi je. Včeraj je bila taka čitalnica točno to, kar sem potrebovala - mizo, mir in vtičnico za prenosnika. Jok brate, odpade.

Da ne bi rabila med jutranjimi in večernimi tečaji hoditi domov, sem se namreč odločila ostati kar v mestu in se nekje tam v miru pripraviti na naslednje učne ure. Nekje pač. Bom že našla kako knjižnico. Kao. Mission impossible.

1.poskus: Lingvistična univerza

Ker je situirana tik ob firmi, kjer poučujem angleščino, bi bila to idealna možnost - če bi le uspela do njihove čitalnice. Po pregovarjanju z varnostnikom, no, dvema, pokličejo direktorico (!) knjižnice, s katero potem vodim 15 minutni rusko-nemški pogovor, da bi ji dopovedala, da si sploh ne bom ničesar sposojala, da si želim le dostop do čitalnice, kjer bi dvakrat na teden študirala. Sicer prijazna knjižničarka se opraviči, da pač ne gre, da je vstop v stavbo dovoljen izključno študentom te fakultete in da bi si morala urediti neko uradno dovolilnico in oh in ah komplicirano. Nič ne bo. Napoti me na drugo lokacijo.

2.poskus: Leninova biblioteka

Največja mestna knjižnica, javna in tako vsem dostopna, je dve metro postaji stran. Pa ajde. Se pač zapeljem, samo da najdem nekaj. Seveda nihče ne govori angleško. Ko končno pridem do pisarne, kjer tudi informatorka govori le rusko, izvem, da se vpišem sicer lahko, da pa nimajo elektrike za laptope. Malo kislega obraza se sprijaznim - vsaj za dve uri lahko grem delat. Nakar me še obvesti, da nikakor ne smem s sabo v knjižnico nesti nobenih svojih knjig. Halo?!? Torej se tukaj le ne morem pripravljat. Ja nič, adijo. Napoti me na tretjo lokacijo, čisto blizu. Kao.

3.poskus: Gogoljeva knjižnica

Po dvajsetih minutah hoje končno stojim pred totalno utrujeno stavbo, okna prelepljena s kartoni, Gogoljeva spominska blošča vsa umazana od betona in že tretja oseba, ki mi jo uspe ustaviti, mi reče, da ne ve, kje bi tukaj lahko bila knjižnica. V četrto le izvem, da stojim pred njo. Seveda jo pravkar obnavljajo in je vse v razsulu, še prav posebej pa visi obvestilo, da je čitalnica zaradi tehničnih razlogov zaprta. Tudi tukaj torej ne bo nič.

4.poskus: Kafič

Razočarana nad knjižnično ne-ponudbo se z desetkilsko torbo (laptop + knjige) šepavo zavlečem v Kofihaus. Prostora je dovolj, galama znosna, natakarji prijazni. Res, da je precej drago (za vročo čokolado dala 1200 sit, ni čaja pod 700...), a pač ugotovim, da imam več denarja kot energije ;) Tam obsedim, se ob zastonj cajtngu spočijem in nato pričnem delat. Aleluja.

...

Za naslednji teden pa si bo vseeno treba kaj drugega zmislit.