Blinji

Včasih preveč rada eksperimentiram. Pol se pa naserjem, pa stvar ni dobra ali pa vsaj ne vredna svojega denarja. Danes recimo polom na celi črti. Najprej si (spet) privoščim sveže stisnjen sadni sok. Plačam malo več, da bi lahko dobila miks dveh. Pa je na koncu dosti slabše kot pa tisti slasten samo pomarančast. Ok. Lačna. Kaj če bi probala blinji - to so ruske palačinke, ki so v bistvu precej podobne (enake?) našim, samo da jih oni z vsem čudom napolnijo. Ker eksperiment s čokolado (marmelado, smetano, orehi, medom...) ne bi bil eksperiment, se seveda odločim za ne-sladko varianto in izbiram med govedino, piščancem, šunko in sirom... ko pa pridem na vrsto, pa zagledam lososa. Ja, to bom! Budalo. Jaz, ki marsikaj pojem, tega nisem mogla. Enostavno stran sem morala vreči. Ni šlo. Sladka palačinka, v njej pa zavit slano mariniran lososov file. Jojajjajsjasa, še zdaj dobim kurjo kožo, ko se spomnim okusa. Da bi se rešila te mešanice v ustih, se postavim v vrsto za sladoled. Čakam 5 minut, nato moram dalje. Bom pa sok. Kaj če bi probala tega rdečega? Kaj je to? Višnja? Davajte! Joooj! Velik kozarec čisto toplega soka. Na koncu še bolj žejna kot prej. Klinc pa moji eksperimenti. Drugič vzamem kos pice in kokakolo pa mirna bosna.