Dojemanje sveta

Ne vem, kako to: sem sem prisel s svojim USB kljucem (moja zgodovina), dan za dnem v fundamentih poteka po sistemu copy-paste, se vedno mi je treba zivet s samim seboj, pa imam vseeno obcutek, da zivim v virtualnem svetu... kot da bi si vzel tajm out... bila je igra in igra bo, a jest med dvema ognjema. Kar v bistvu pomen, da se z napacnim korakom posteno osmodis:).
Kakorkoli; kot kdorkoli, kolebam med svetom otroka, ki je brezkrben in svetom odraslega, ki je brez 'brez' (kaj je skrb je relativno) in hocem cim bolje prodat dan, da imam na cem pocivat in gledat predse.
No, danes je dan naslikal res hudimano dober umetnik. Ne morm se nagledat neba brez oblacka, nauzit soncne toplote in lepote padanja prvih jesenskih listov. Ja, bil sem na terenu (na slovenskem veleposlanistvu), pod milim nebom, nebom, ki nam je skupen (zakaj se kdaj ne prelevi v zrcalo... pa bi vam kaj pomahal:).
Hvalezen sem 'usodi' za to zogico novih izkusenj... samo zalostno je to, da je bolecina bolj realna/zemeljska kot iskreni smeh/veselje, ki te tako osvobodi teze, da te dvigne/poletis.
Po kuharskem zargonu, bom ze nametal v kastrolo tolko zacimb, da bo jed fejst okusna.
Lep pozdrav od kuharja:)