Hiperdružabno

Ostanem sama v mestu. Bodri me obetaven večer na našem veleposlaništvu: Tone Pavček v čast Svetovnim dnevom slovenske literature in nato ambasadorjeva pogostitev v čast dneva generala Maistra. Govori, recital Pavčkovih pesmi, njegovo goreče pripovedovanje o ljubezni do poezije in ljubezni do Rusije. Ker govori z iskricami v očeh, jih drugo za drugo prižiga tudi v naših... To ni pesem, to je ena sama ljubezen... Ruski študentje slovenistike bero njegova dela in njegove prevode ruskih pesnikov. Prikupna slovenščina - na trenutke brezhibna, spet drugič tako tuja in drugačna. Pa vseeno topel občutek povezanosti.

Po prireditvi nas pričaka bogat ruski bife s slastnimi rakci in lososom, pa kilogrami svežega sadja, med drugim. Nice. Moški v oblekah, ženske urejene, pogovori sproščeno uglajeni - kdo si, s kom si, od kdaj, za kako dolgo... Ime ni dovolj, tudi poklic ali stroka ne. Šele ime Uroševe firme izzove "Aha, a tako." Malo je bilo smešno biti 'predstavnica predstavnika', pa še ne-žena povrhu. Vsekakor oranje ledine in v bistvu odličen spoznavni večer. Zdaj sva tudi 'uradno' člana slovenske skupnosti v Moskvi.

In znova sem ugotovila, kako je Slovenija majhna in kako hitro se krog zaokroži :)

PS (26/11/06)

No, pa še pokuk v Večer :)