namesto uvoda

Uroš je že en ceeel teden v Moskvi. No, jutri bo en teden. Jaz pa med tem na relaciji Moste - Selnica poslušam Benjaminine ruske šlagerje in se delam, da jih razumem. Pa malo se učim cirilico, čisto malo. Pa svojo leseno babuško, ki mi jo je pred kakim desetletjem stric prinesel iz Moskve (takrat ko ga je prezeblo kot psa in je prišel domov s hudo angino), sem spet razstavila, tako da me je vseh deset debelušk, tako po rusko, gledalo s police, medtem ko sem spala. Čisto tiho so bile, meni pa se je zdelo, da mi imajo toooliko za povedat. A bo to eno super leto? In ujela sem delček filma o Rusinjah, ki so jim pobrali pasuše in so se morale prostituirat, pa še z vizami je bilo nekaj narobe... Seveda je mama takoj vprašala, kdo meni rihta vizo...

Sicer pa sem včeraj še malo prečesala Internet, da bi odkrila še koga, ki bi v Moskvi rad zaposlil mlad perspektiven kader, ha ha, pa poslala še ene tri mejle. Bomo videli. Jaz grem vsekakor za njim, služba pa, verjamem, se bo prej kot slej tudi našla. Čeprav... danes me je kar malo stiskalo, ko sem v moji bodoči bivši šoli dežurala in lepila kuverte za 50 (!) zavrnjenih športnih pedagogov in videla prijave več kot 20 zainteresiranih profesoric angleščine ... joj joj joj :(
Nič, se grem borit s svojo diplomsko, pa da vidimo, kdo bo koga:)
slovenski pozdrav, saj veste čigav:)

PS

to je zaenkrat edina 'ruska' fotka v najini kolekciji... vzhodni Berlin 2005 :)